Koristi za državljane in zdravstveni sistem
Prednosti eZdravja
Digitalno potrdilo za dostop do storitev eZdravja
Spletna stran eZdrav
Povezave
Razlaga pojmov eZdravja
Zakonodaja
Mnenja in odločbe informacijskega pooblaščenca
Zgodovina
Sistem eZdravje združuje vrsto elektronskih rešitev za varnejše in učinkovitejše zdravstvene storitve.
Projekt informatizacije slovenskega zdravstva (eZdravje) sledi tako nacionalnim in evropskim usmeritvam kot tudi usmeritvam Svetovne zdravstvene organizacije za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti zdravstvenih sistemov. Upravljanje rešitev projekta eZdravje je s 1. decembrom 2015 prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Cilj eZdravja je uvedba sodobnih in večstransko uporabnih informacijskih rešitev v poslovanje slovenskega zdravstvenega sistema ter povezava lokalnih informacijskih sistemov v funkcionalen nacionalni zdravstveni informacijski sistem. Tovrstna povezava lokalnih informacijskih sistemov državljanom in zdravstvenim delavcem zagotavlja premostitev številnih ovir pri iskanju informacij, ki so relevantne za proces zdravstvene oskrbe, upravljavcem pa omogoča boljše spremljanje poslovanja zdravstvenih zavodov ter na dokazih temelječe odločanje in sprejemanje potrebnih ukrepov.
Na voljo je Predstavitev eZdravja, ki je bila pripravljena v avgustu 2022.
ANALIZA UPORABE REŠITEV EZDRAVJA V SLOVENIJI: IZZIVI IN PRIHODNJE USMERITVE
Rant, Ž., & Stanimirović, D. (2020). Analiza uporabe rešitev e zdravja v Sloveniji : izzivi in prihodnje usmeritve (P. Šprajc, Ed.). 39th International Conference on Organizational Science Development, p. 645–661. Retrieved from https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/503/613/1098-1
Analysis of e-Health solutions in Slovenia: A usage perspective
Rant, Ž., & Stanimirović, D. (2019). Analysis of e-Health solutions in Slovenia : a usage perspective. Uporabna Informatika, 27(4), str. 135-142. Retrieved from https://uporabna-informatika.si/index.php/ui/article/view/58/64
Koristi za državljane in zdravstveni sistem
S celovito informatizacijo zdravstvenega sistema si slovensko zdravstvo zagotavlja možnosti za še bolj kakovostno in strokovno delo z bolniki, hitro in varno upravljanje zdravstvenih informacij, nadaljnji razvoj zdravstvenega sistema ter njegovo konkurenčno vključevanje v evropski prostor. Na podlagi kakovostnih in verodostojnih ekonomskih, administrativnih in kliničnih podatkov je omogočeno lažje načrtovanje in upravljanje zdravstvenih zavodov oziroma zdravstvenega sistema kot celote.
Vrednotenje učinkov implementacije projekta eZdravje: eRecept, eNaročanje
Skupaj za družbo zdravja: eZdravje (1. del)
Skupaj za družbo zdravja: eZdravje (2. del)
Prednosti eZdravja
eZdravje dolgoročno prinaša zmanjšanje administrativnih stroškov ter učinkovito obvladovanje zajetnih zdravstvenih in z zdravstvom povezanih podatkov ter informacij. Informatizacija omogoča nemoteno komunikacijo, varno in sledljivo izmenjavo podatkov ter elektronske dokumentacije med izvajalci zdravstvene dejavnosti.
Digitalno potrdilo za dostop do storitev eZdravja
Da bi uporabnikom zagotovili ustrezno varnost, je za dostop do nekaterih storitev na portalu zVem potrebno pridobiti digitalno potrdilo. Digitalno potrdilo je sodobna alternativa klasičnim osebnim dokumentom (osebna, zdravstvena izkaznica, potni list, bančna kartica, …) s posebnim namenom – zagotavljanju varnega in legitimnega elektronskega poslovanja. Digitalna potrdila so sestavni del sodobnih tehnoloških storitev, ki s šifriranjem podatkov in digitalnim podpisom nudijo popolno zasebnost in zaupnost. V Sloveniji je več izdajateljev digitalnih potrdil, postopek pridobitve pa je enostaven.
Spletna stran eZdrav
Spletna stran eZdrav je uradna stran nacionalnega projekta eZdravja in vključuje vse informacije o projektu ter omogoča povezovanje na posamezne storitve. Spletno stran z opisi vseh storitev, aktualnimi novicami o eZdravju, promocijskimi materiali in odgovori na morebitna vprašanja o projektu upravlja Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Povezave
Ministrstvo za zdravje
http://www.mz.gov.si/si/pogoste_vsebine_za_javnost/projekt_e_zdravje/
eZdravje v EU
https://ec.europa.eu/health/home_en
https://ec.europa.eu/health/ehealth/overview_sl
Akcijski načrt za e-zdravje za obdobje 2012–2020 – Inovativno zdravstveno varstvo za 21. stoletje.
https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/ehealth/docs/com_2012_736_sl.pdf
Slovenski terminološki slovar zdravstvene informatike
https://www.nijz.si/slovenski-terminoloski-slovar-zdravstvene-informatike-stszi
Šifrant vrst zdravstvenih dejavnosti
https://www.nijz.si/sl/podatki/sifrant-vrst-zdravstvene-dejavnosti-vzd
Razlaga pojmov eZdravja
E-zdravje (angl. eHealth) lahko na splošno opredelimo kot skupek ljudi, procesov in s spletom povezanih IKT orodij, ki naj bi zagotovil učinkovito zbiranje, obdelavo in prenos zdravstvenih podatkov, ter posledično omogočil bolj kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov in boljše spremljanje, vrednotenje ter nadzor tako kliničnih kot tudi finančnih in administrativnih vidikov poslovanja zdravstvenega sistema;
eZdravje (angl. eHealth) je na nacionalni ravni usklajen zdravstveni informacijski sistem, ki z delovanjem na enotni informacijsko-komunikacijski infrastrukturi omogoča:
- obdelavo zdravstvenih in drugih podatkov, podrobneje določenih v 14.b členu in v Prilogi 2 zakona ZZPPZ;
- izvajanje storitev eZdravja, ki z elektronskimi sredstvi omogočajo obdelavo podatkov iz prejšnje alinee za namene, določene pri posamezni zbirki eZdravja (vir: ZZPPZ);
eNaročanje (angl. eAppointment) je oblika elektronskega naročanja in zbirka podatkov, ki je opredeljena z zakonom, ki ureja zbirke podatkov v zdravstvu (vir: ZPacP);
e-naročanje je elektronski način naročanja;
e-napotnica (angl. eReferral) je elektronska različica dokumenta napotnica;
e-naročilo (angl. eAppointment) je pacientu dodeljen termin za izvedbo zdravstvene storitve predpisane z e-napotnice;
Centralni register podatkov o pacientu – CRPP (angl. CRPD; Central Registry of Patient Data)
- ( Central Registry of Patient Data – Healthcare Database) je zbirka podatkov eZdravja o pacientih s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Vsebuje Povzetek podatkov o pacientu in pacientovo zdravstveno dokumentacijo (vir: ZZPPZ, člen 14.b);
- ( Central Registry of Patient Data; Electronic Health Record (EHR)) je enotna in standardizirana informacijsko komunikacijska infrastruktura, ki omogoča obdelavo in izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov;
Povzetek podatkov o pacientu – PPoP (angl. Patient Summary) je strukturiran zapis najpomembnejših podatkov, potrebnih za kakovostno zdravstveno obravnavo;
Register pacientov in prostorskih enot – RPPE
- ( Patient Registry Database) je del zbirke CRPP, ki zajema osnovne identifikacijske in statusne podatke pacientov. Vsebuje podatke o stalnem in začasnem prebivališču, družinskih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju. Podatki se v skladu s členom 14 č. ZZPPZ dnevno pridobivajo iz uradnih evidenc.
- ( Patient Registry Services) je storitev sistema eZdravja oz. CRPP, ki omogoča pridobivanje osnovnih identifikacijskih in statusnih podatkov o pacientih;
eRecept (angl. ePrescription) je nacionalna rešitev za elektronsko predpisovanje in izdajanje zdravil;
e-recept, tudi elektronski recept (angl. ePrescription) je digitalni zapis o predpisanih in/ali izdanih zdravilih na recept;
Elektronski register cepljenjih oseb – eRCO (angl. eRegistry of Vaccinated Persons) je informacijska rešitev za vodenje podatkov o cepljenju in neželenih učinkih cepljenja;
Telekap (angl. TeleStroke) je Informacijska rešitev za oddaljeno podporo zdravnikov specialistov Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana bolnišnicam, ki nimajo svojih specialistov nevrologov ali pa jih nimajo dovolj, da bi lahko zagotovili njihovo prisotnost izven rednega delovnega časa;
Portal zVEM – zdravje vse na enem mestu (angl. patient portal zVEM, all health services on one entry point) je informacijska rešitev, ki uporabnikom – pacientom omogoča varen spletni dostop do storitev eZdravja ter vpogled v lastne podatke v zbirkah eZdravja;
Teleradiologija (angl. Teleradiology) je informacijska rešitev, ki omogoča izmenjavo radioloških informacij tako med izvajalci zdravstvenih storitev, ki imajo lastne PACS sisteme, kot med bolnišnicami in drugimi zdravstvenimi ustanovami, ki teh sistemov nimajo;
eTriaža (angl. eTriage) je nacionalna rešitev, ki zagotavljala informacijsko podporo za triažni postopek v zdravstvenih domovih ter bolnišnicah in zmanjšuje klinično tveganja za paciente v primerih, ko zaradi velikega števila pacientov zdravstveno osebje ne zmore sprotne obravnave vseh pacientov;
eKomunikacije (angl. eCommunication) je informacijska rešitev, ki predstavlja elektronsko povezovanje informacijskih sistemov izvajalcev zdravstvenih dejavnosti in Generalne policijske upravi (GPU) za namene avtomatizacije izpolnjevanja in izmenjave obvestil o telesnih poškodbah ter sumov o prometnih nesrečah;
zNET je varno zdravstveno omrežje, ki je komunikacijska infrastruktura tako za centralizirane IT storitve nacionalnega pomena kakor tudi za storitve IT, ki jih zagotavljajo posamezni akterji v zdravstvu prek certificiranih točk;
prvi nivo podpore – PNP (angl. Tier I support, Level 1 support) je center za pomoč uporabnikom eZdravja;
info-točka eZdravja je možnost za enostavnejše e-naročanje pacientov na zdravstvene storitve, ki se fizično nahaja pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti;
čakalni seznam (angl. Waiting List) je elektronska zbirka podatkov zaporedno vpisanih pacientov, ki čakajo na izvedbo določene zdravstvene storitve pri izbranem izvajalcu zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenem delavcu (vir: zPacP);
e-čakalni seznam (angl. eWaiting List) je sistem centralnih naročil pacientov za zdravstvene storitve pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti;
Indeks digitalnega gospodarstva in družbe – DESI (angl. The Digital Economy and Society Index, DESI) je sestavljeni indeks, ki spremlja splošno uspešnost Evrope in napredek držav članic EU pri njihovi digitalni konkurenčnosti;
zdravstvene storitve (angl. Healtcare Service) so storitve, ki jih v okviru dejavnosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti za paciente opravljajo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci (vir: zPacP);
vrsta zdravstvene storitve – VZS (angl. Healtcare Service Code) so storitve, ki jih opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti;
šifrant VZS (angl. Healtcare Service Code List) je šifrant vrst zdravstvenih storitev.
Evropsko digitalno kovidno potrdilo, EU DCP (digitalno COVID potrdilo EU, angl. EU Digital COVID Certificate, EU DCC) pomeni interoperabilno potrdilo, ki vsebuje informacije o cepljenju, rezultatu testa ali preboleli bolezni imetnika, izdano v okviru pandemije COVID-19 (Uredba (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in sveta z dne 14. junija 2021);
Interoperabilno digitalno COVID potrdilo EU omogoča izdajanje, čezmejno preverjanje in priznavanje katerega koli od naslednjih potrdil:
(a) potrdilo, da je bil imetnik cepljen proti COVID-19 v državi članici, ki je izdala potrdilo (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o cepljenju);
(b) potrdilo, da je imetnik opravil test NAAT ali hitri antigenski test, naveden na skupnem in posodobljenem seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, pripravljenem na podlagi priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021, ki ga opravi zdravstveni delavec ali za testiranje usposobljeno osebje države članice, ki potrdilo izda, in ki navaja vrsto testa, datum izvedbe testa in rezultat testa (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o testu);
(c) potrdilo, potem ko je test NAAT, ki ga je opravil zdravstveni delavec ali za testiranje usposobljeno osebje, pokazal pozitiven rezultat, da je imetnik prebolel bolezen zaradi okužbe s SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o preboleli bolezni).
Komisija objavi seznam hitrih antigenskih testov na COVID-19 na podlagi priporočila Sveta z dne 21. januarja 2021, vključno z morebitnimi posodobitvami.
Vir:
https://eur-lex.europa.eu/eli/reg/2021/953/oj
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32021R0953&from=EN
Zakonodaja
Projekt eZdravje konec leta 2015 vzpostavlja enoten zdravstveni informacijski sistem, ki s pomočjo povezovanja z informacijskimi sistemi različnih ponudnikov omogoča interoperabilnost in izmenjavo podatkov. S prenovo Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva je vzpostavljena zakonska podlaga za zbirke podatkov eZdravja (Centralni register podatkov o pacientu, eRecept, eNapotnica in eNaročanje, Telekap, Register teleradioloških preslikav itd.) in njihovo povezovanje.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pooblaščen za naslednje podatkovne zbirke:
https://www.nijz.si/sl/podatki/podatkovne-zbirke-in-raziskave
Zakon o pacientovih pravicah ZPacP (Uradni list RS, št. 15/08)
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov
UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)
Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)
Zakon o informacijski varnosti (ZInfV)
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
Mnenja in odločbe informacijskega pooblaščenca
Zgodovina
Izvedba nacionalnega projekta eZdravje je bila predvidena že v Načrtu razvojnih programov za obdobje od vključno leta 2006 do 2012, ki ga je s proračunom za leti 2008 in 2009 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Projekt je do konca let 2015 delno financirala Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada.
Skladno z Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva je s 1. decembrom 2015 izvajanje aktivnosti eZdravja prevzel Nacionalni inštitut za javno zdravje, izvajanje aktivnosti pa je financirano s strani Ministrstva za zdravje.
Projekt je namenjen vpeljavi rabe elektronskih komunikacijskih sredstev na področju zdravstva, s ciljem zagotovitve večje varnosti in kakovosti, predvsem pa učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev (Ministrstvo za zdravje, 2018). Potrebno je poudariti, da cilj projekta ni zgolj vpeljati tehnološke rešitve, temveč uveljaviti nov pristop zdravstva, ki je orientiran na državljane (Ministrstvo za zdravje).
Nacionalni projekt eZdravje z učinkovito obliko elektronskih rešitev prinaša večjo varnost in kakovost izvajanja zdravstvenih storitev. Sistemska izvedba vseh podprojektov eZdravja se je začela v letu 2008, leta 2011 pa je bil na Ministrstvu za zdravje ustanovljen tudi sektor eZdravje, ki je pospešil načrtovanje, izvedbo, pilotne projekte in uvajanje rešitev v zdravstveni sistem. Danes v okviru eZdravja že deluje vseh 17 aplikacij, ki so vse uspešno prestale pilotne faze in se postopoma širijo v uporabo po celi Sloveniji. Nekatere med njimi, kot je na primer TeleKap, pa imajo za sabo že izjemno uspešne rezultate.
Informatizacijo slovenskega zdravstvenega sistema je do leta 2015 sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, s 15-odstotnim financiranjem pa je sodelovala Republika Slovenija.
Od leta 2015 Republika Slovenija sama zagotavlja vsa sredstva za delovanje in razvoj eZdravja.
Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu (2010 – 2015) je predvidevala razvoj informacijske tehnologije v zdravstvu, katere namen je izboljševanje beleženja, spremljanja, analiziranja in odločanja izvajalcev ter uporabnikov zdravstvenih storitev do leta 2015 (Ministrstvo za zdravje, 2010).
Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (ReNPZV16–25) je Državni zbor RS sprejel 29.03.2016 in med drugim obravnava tudi področje povečanja uspešnosti sistema zdravstvenega varstva – vodenje in upravljanje zdravstvenega varstva, kjer ugotavlja, da je povezovanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti z namenom večje specializacije, racionalizacije pri obravnavah pacientov in zmanjševanja administrativnih obremenitev premajhno. Koncentracija znanja v visoko specializiranih centrih, mrežno sodelovanje specialistov, doseganje visokih standardov glede količine in zahtevnosti obravnavanih primerov so pogoj za izboljševanje uspešnosti zdravljenja in zagotavljanje enake dostopnosti do kakovostne in varne obravnave za vse.
Informatizacija sistema zdravstvenega varstva (e-zdravje) zajema informacijske sisteme in storitve, ki skupaj z organizacijskimi spremembami in razvojem novih veščin pripomorejo k napredku zdravstva, njegovim izboljšavam glede dostopnosti do zdravstvene oskrbe, kakovosti storitev ter njegovi učinkovitosti in produktivnosti. Rešitve podpirajo napredek v zdravstveni dejavnosti, omogočajo boljše upravljanje in širjenje zdravstvenega znanja ter pomagajo zdravstveni dejavnosti, temelječi na dokazih.